Vse skupaj se je začelo pri mojih 20-ih letih, ko sem morala zaradi hude bolezni hrbtenice na zahtevno operacijo.  V teh letih sem bila zasvojena s športom, največjo ljubezen pa mi je predstavljal ples. Prav pri plesu sem ugotovila, da je nekaj hudo narobe z mojo hrbtenico – plesnih obratov v eno stran nikakor nisem mogla izvajati, kasneje pa sem začela opažati  tudi krivo držo. Bolezenske znake sem sprva ignorirala, vendar je sčasoma v hrbtenici nastopila čudna bolečina. Pregled pri ortopedu in šok! Diagnosticirali so mi bolezen, skoliozo – moja hrbtenica je bila ukrivljena za kar 42 stopinj

Na operacijo sprva nisem hotela, saj svoji šest članski družini nisem želela povzročati dodatnih skrbi. V družini smo štirje otroci – četvorčki, jaz, brat Edi, sestra Zina in Ema, ki pa je od rojstva na invalidskem vozičku. Moja najhujša misel je bila, da bi lahko zaradi neuspele operacije pristala na vozičku in povzročila svoji družini poleg vseh skrbi še vse to. Kljub vsemu, sem morala nujno na operacijo, ki je trajala 9 ur. V hrbtu imam od takrat dve kirurški jekleni palici, ki sta mi skoraj do konca poravnali hrbtenico.

Jasna Grbič

»Vsaka tetovaža je zelo posebna – in zelo osebna. Izraža stil, spomine ali skrito bolečino vsakega posameznika, ki za vedno postane in ostane del njega.

Prav zato si vsako obeležje na naši koži zasluži kakovostno in le najboljšo nego.«